TEHNIKA IN VARNOST

 

1.Uvod

1.1. Pomen in namen tehničnega risanja Üveč!

Risba rabi kot sredstvo nedvoumnega sporazumevanja. Seveda pa risbe ne moremo izdelati poljubno, ampak moramo pri izdelavi upoštevati določena pravila in zakonitosti, ki so standardizirane.

 

1.2. Standardi Üveč!

Standardizacija je dogovor o oblikah in merah delov, ki se pogosto ponavljajo in se uporabljajo za večje število različnih strojev. Standard je tehnično pravni dokument, ki zajema natančne podatke o sestavi, obliki, dimenzijah izdelkov, o hranjenju, o transportu…

Področje standardizacije:

-standard za sporazumevanje (pojmi in simboli)

-dimenzijski standard (mere)

-konstrukcijski standard (tolerance in ujemi-AKSA)

-standardi o materialih

-standardi o kakovostih (postopki preizkušanja so enaki)

-standardi o varnosti (zaščita zdravja in okolja)

Poznamo 3 stopnje standardizacije:

1. Tovarniški standardi (veljajo v okviru tovarne)

2. Nacionalni standardi (veljajo v okviru države)-SISTEN slo.standard,-DIN,-ASA,-BSI,-GOST,-JUS, so standardi.

3. Mednarodni standardi (ISO npr internet)

 

1.3. Vrste risb Üveč!

a. Risbe po vsebini:

-sestavna risba (se uporablja za sestavljanje in postavljanje)

-delavniška risba (delavnica izdela predmet po njej, vsebuje vse potrebne podatke za izdelavo)

 

 b. Risbe po namenu

-ponudbena risba

-montažna risba

-situacijska risba (tloris, kataster…)

-instalacijska risba

-shematska risba – vezja

-diagrami

 

c. Risbe po načinu izdelave

-original (svinčnikom ali tušem izdelana risba na bel ali prosojen papir)

-kopija (dobimo jo z razmnoževanjem originala)

-skica (s prosto roko narisana risba v nedoločenem merilu po pravilih tehničnega risanja)

 

1.4. Risalno orodje in pribor Üveč!

-Šestilo naj bo primerno (konica,ošiljen,trdota).

-Risalna peresa –rapidograf pero (rotring): vsako pero ima rezervoar za tuš, da ga ni treba dalj časa polniti, obstajajo konice debeline 0,1 – 1,2mm.

-Svinčniki – H-trda mina

-         B –mehka mina

-         HB –srednje mehka mina

-         B –za debele črte

-         HB –za tenke črte

-Radirka – za svinčnik in tuš (za mehko mino mehka radirka in kontra)

-Trikotniki – 2 trikotnika

-Risalni papir: - trd risalni papir (šeleshamer)

-         milimetrski papir

-         karirast papir

-         paus papir

 

1.5 Format papirja Üveč!

-         A0 – 814 x 1189

-         A1 – 594 x 814

-         A2 – 420 x 594

-         A3 – 297 x 420

-         A4 – 210 x 297

-         A5 – 148 x 210

-         A6 – 105 x 148

A4 format izhaja iz m². Format predpisan z standardom (SIST). Osnovni format A0 ima površino m². Manjše formate dobimo iz večjega z razpolavljanjem daljše stranice. Daljša stranica je za 41% večja od krajše.

 

1.6. Glava risbe

Vsaka risba mora imeti prostor za opis. Kamor vpisujemo podatke za identifikacijo risbe (naziv risbe, številka risbe, podpis odgovorne osebe, naziv podjetja, merilo). Poznamo različne glave risb (sestavna, šolska, delavniška risba)

 

1.7. Merila in razmerja Üveč!

Predmete lahko rišemo v naravni velikosti, v povečanem ali pa pomanjšanem merilu. Merilo nam podaja razmerje med narisano mero ter dejansko velikost predmeta. Najbolje si predmet predstavljamo, če je narisan v merilu 1:1 v naravni velikosti.

Vrsta	Merila
Merila za povečanje	50:1                                     20:1                                    10:1 5:1                                       2:1
Naravna velikost	1:1
Merila za pomanjšanje	1:2                                     1:5                                      1:10 1:20                                  1:50

Ne glede na to kolikokrat smo risbo povečali ali pomanjšali, so kotirne številke tiste, ki predstavljajo predmet v naravni velikosti.

 

1.8. Črte na risbah Üveč!

Uporabljata se dve debelini črt – debela in tanka. Razmerje med debelo in tanko črto ne sme biti manjša od 2:1. debeline črt se izbirajo iz naslednjega niza:

 

0,18; 0,25; 0,35; 0,5; 0,7; 1; 1,4 in 2mm

 

Pri našem risanju bomo uporabljali dve debelini črt: debele 0,5mm in tanke 0,25mm.

Oznaka:	Oblika:	Opis:	Uporaba:
A		debela, polna	ˇ  ˇ  za vidne robove in obrise predmetov, ˇ  ˇ  za podčrtavanje pozicijskih številk, ˇ  ˇ  za označevanje konca navoja, ˇ  ˇ  za puščice ki kažejo smer prereza ali pogleda;
B		tanka, polna	ˇ  ˇ  za šrafure, ˇ  ˇ  za označevanje globine navoja, ˇ  ˇ  za kotirne in pomožne kotirne črte, ˇ  ˇ  za diagonale, ki označujejo ravne ploskve, ˇ  ˇ  za zvrnjene prereze;
C		tanka, prodtoročna	ˇ  ˇ  za označevanje prekinitev in prelomov, ˇ  ˇ  šrafura za les;
D		cik – cak črta
E		črtkana, debela	ˇ  ˇ  za prikaz nevidnih robov na risbah večjega formata;
F		črtkana, tanka	ˇ  ˇ  za prikaz nevidnih robov
G		tanka črta – pika - črta	ˇ  ˇ  za srednice in simetrale, ˇ  ˇ  za slednice prerezov;
H		tanka črta – pika – črta, odebeljena na koncih in na mestih spremembe smeri	ˇ  ˇ  za označevanje prereznih ravnin;
J		debela črta – pika - črta	ˇ  ˇ  za označevanje posebno obdelanih površin predmeta
K		tanka črta – pika - pika črta	ˇ  ˇ  za označevanje alternativne lege premikajočih delov, ˇ  ˇ  za ponazoritev oblike predmeta pred preoblikovanjem ˇ  ˇ  za težiščnice

 

http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2002/di/brecl/Gradivo/TVA1.htm#PISAVA

1.9, Tehnična pisava Üveč!

Za opis risb uporabljamo enotno tehnično pisavo sestavljeno iz številk, črk in znakov, ki so predpisani s standardom. Pisavo je lahko pokončna 90° ali poševna 75°. Poznamo tri širine pisave (ozko, normalno in široko)

 Višine pisave (velikost velikih črk) izbiramo med naslednjimi standardnimi vrednostmi:

 

2,2

3,5

5

7

10

14

20 mm

 

 

	Velike črke	Male črke	Številke
V I Š I N A	7/7h	5/7h Izjeme s podaljški 7/7h (b,p)	7/7h
Š I R I N A	5/7h izjeme A,M,W-6/7h T,L-4/7h J-3/7h I-1/7h	4/7h izjeme m-6/7h f,t,r-3/7h l.,j-2/7h i-1/7h	4/7h

 

Risbe za zrisat:

1.Program: ČRTE NA RISBAH

št. Risbe: R.01.003

Datum 16.01.04

 

2.Program: TEHNIČNA PISAVA

št.risbe: R.01..001

Datum: 16.01.04

 

3. Program:TEHNIČNA PISAVA

št.risbe:R.01.002

Datum: 16.01.04

 

2.Geometrijske konstrukcije

 

4.Program:GEOMETRIJSKE KONSTRUKCIJE

št.risbe:R.02.001

Datum:17.01.04

 

5.Program:GEOMETRIJSKE KONSTRUKCIJE

št.risbe:R.02.002

Datum:17.01.04

 

6.Program:KONSTRUKCIJE MNOGOKOTNIKOV

št.risbe:R.02.003

datum:23.01.04

http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2002/di/brecl/Gradivo/TVA1.htm#KOTIRANJE

3.Kotiranje Üveč!

Kotiranje imenujemo opisovanje kod oziroma mer, ki naj bi jih imel dokončno izdelan predmet. Z izdelavo je vedno odločilna mera, ki jo napišemo , ne glede na dolžino, ki jo ima predmet na risbi.

Praviloma kotiramo vsako mero na risbi le enkrat in to v tistem pogledu ali prerezu, ki najbolj prikazuje obliko tistega dela; ki ga kotiramo.

Za kotiranje uporabljamo naslednje elemente:

a)     pomožna kotirna črta

b)     kotirna črta

c)      kotirna številka

Kotirno črto rišemo enako dolgo kot rob, ki ga kotiramo.

Ležati mora vzporedno z njim v oddaljenosti 10mm vse nadaljnje pa 7mm.

Robov zamik ne smemo uporabljati za kotirne črte, lahko pa jih uporabimo za pomožne kotirne črte.

Srednjic prav tako ne moremo uporabiti za kotirne črte, lahko pa so namesto pomožnih.

Le izjemoma uporabljamo namesto pomožnih črt nevidne robove.

Pomožnih kotirnih črt ne smemo uporabiti istočasno za kotirne črte.

Pomožne kotirne črte, ki segajo 1-2mm čez puščico kotirne črte, stoje praviloma pravokotno na rob, ki ga kotiramo (lahko tudi 60°).

 

3.1 Puščice

Dolžina kotirne črte in mesti od kod do kod sega napisana mera označujeta nasprotno usmerjeni puščici, ki segata točno do roba oziroma do pomožne kotirne črte. Dolžina puščice ne presega višine pisave. Vidni robovi ne smejo prekrivati puščic; zato jih ob puščici prekinemo. Pri majhnih razdaljah med pomožnimi kotirnimi črtami in prostora za puščici rišemo puščici na podaljšku kotirne črte, obrnjeni druga proti drugi. Če pa imamo kar zaporedne kratke mere, nadomestimo puščice s pikami.

 

3.2. Številke in znaki

Številke pišemo nad pomožno črto vedno pravokotno na njo to s tehnično pisavo- poševno, če se da na sredino kotirne črte. Kotirne številke so najmanj 3mm visoke ne glede na merilo.

 

3.3. Važne mere

Mere, ki jih mora pregledati tehnična kontrola in na katere mora delavec pri izdelavi biti še posebej pozoren, napišemo v podolgovat papir. Nad glavo risbe napišemo opombo.

 

3.4. Podčrtane mere

Če se mera na risbi ne ujema s kotirano razdaljo predmeta, ki je narisan v merilu, moramo to mero podčrtati. To pa ne velja za dele, ki smo jih risali v skrajšanem pogledu.

 

3.5. Kotiranje premerov

Z znakom Æ označujemo premere tistih krogov, kjer iz slike same ni videti, da imamo opraviti s krogom.Če pa je krog dobro viden, znaka Æ ne uporabljamo, mero pišemo v krog ali izven kroga.Kotiranje v krogu malo nagnemo proti X osi. Če kotiramo krožni prerez, kotiramo pravokotno na šrafuro, ki je na mestu, kjer je kotirna številka prekinemo.

 

3.6. Kotiranje polmerov

Polmer označujemo z črko  R, ki jo pišemo pred kotirno številko (RS) vendar črko izpuščamo, če ni nevarnosti nesporazuma. Krožni lok, ki ima svoje središče na presečišču dveh središč, označimo s kotirno črto, ki poteka od središča do krožnega loka. Puščica pa je samo ob loku.Če središče loka ni na srednici jo označimo s piko. Središča pa ne označujemo pri kotih manjših od 2,5mm.

 

3.7.Kotiranje kotov

Kote lahko kotiramo na dva načina:

1.     pišemo kotirne številke po legi kota.

2.     pišemo vse številke pod 75° glede na glavo risbe.

 

3.8. Kotiranje posnetij

Posnete robove koncev gredi in osi kotiramo:

1.     kotiramo vsako stvar posebej

2.     kotiramo z ulomkom (3/45° prva številka pomeni dolžino posnetja v smeri osi. Druga številka pa nagib roba proti osi

 

3.9. Vzporedno in zaporedno kotiranje

a.)   zaporedno kotiranje je najenostavnejši način kotiranja in ga uporabljamo pri jeklenih konstrukcijah in raznih strojnih delih, kjer odstopanja posameznih mer nimajo bistvenega vpliva. Mere so narisane druga za drugo.

b.)   Vzporedno kotiranje. Mere izhajajo iz ene ali več nepremičnih ravnin. Izhodiščno ravnino označimo z dvema debelima črtama.

 

7. Program: KOTIRANJE

Številka risbe: R. 03.001

Datum: 24.01.04

Merilo 1:1

 

8.Program: SORNIK

Številka risbe:R.03.002

Datum: 30.01.04

Merilo: 1:1

 

3.10. Nagib, zoženje, konus

- Nagib: Üveč!  

 

-Zoženje:Üveč!

 

-Konus:Üveč!

 

 

3.11. Uporaba znakov Æ in kvadrat ð Üveč!

 

9. Program: UPORABA ZNAKOV Æ in 

Številka risbe:R.03.003

Datum: 30.01.04

Merilo: 1:1

 

S pisanjem znaka Æ pred kotirno številko pojasnjujemo da je kotiran rob projekcija kroga.

S pisanjem znaka ð pa pojasnjujemo, da je kotiran rob projekcija kvadrata. Z diagonali narisani z B črto pojasnjuje, da je ploskev ravna, ter pravokotne ali trapezaste oblike.

 

10. Program: KOTIRANJE

Številka risbe: R.03.007

Datum: 30.01.04

Merilo: 1:1

 

4. Prerezi

V prerezu rišemo votle predmete, da vidimo zgradbo notranjosti. Pravila risanja v prerezu so predpisana s standardom.

Potek prerezne ravnine označimo s črko veliki H. Na konceh te črte pa narišemo puščici z debelo črto A. Prerezan predmet je narisan v pravokotni projekciji in ga lahko v celoti kotiramo. Kotiranja nevidnih robov se namreč izogibamo. Prerezne stene moramo šrafirati. Šrafurne črte so velike B črte in morajo biti narisane v enakomernih presledkih, pod kotom 45° glede na os predmeta.

Gostoto šrafure prilagodimo velikosti lika oziroma ploskve, vendar šrafura ne sme biti pregosta.

Predmet lahko tudi v več ravninah režemo, ki tečejo po potrebi skozi predmet. V prerezu označimo to tako, da prerezani ravnini ločimo s srednico. Šrafuri obeh sosednjih ploskev pa zamaknemo za polovico razmika.

Vijakov, kovic, zatičev in podobnih delov v vzdolžnem prerezu ne šrafiramo. V prečnem pa jih šrafiramo.

 

5. Projekcije Üveč!

Risba je prikaz v ravnini, ki je dvodimenzionalen (dolžina in višina).

Prostor ima tridimenzije (dolžina, višina in globina). Projekcijsko risanje nam omogoča, da s primernimi postopki nadomestimo pomanjkanje tretje prostorske dimenzije – globine.

Projekcijsko risanje je način upodabljanja teles oziroma predmetov, pri katerih iz risbe lahko razberemo:

-         lego

-         obliko

-         razsežnost

Centralna projekcija: Üveč!

Pri centralni projekciji je izvor projekcijskih žarkov v eni točki, Slike predmetov so popačene. Če pa izvor žarkov pomaknemo v neskončnost predmeta, dobimo vzporedne žarke. Taka projekcija je vzporedna ali paralelna projekcija. Slike predmetov niso popačene in vzporedni robovi predmetov so trdi na projekcijah vzporedni. To projekcijo uporabljamo največ v strojništvu, gradbeništvu in elektrotehniki.

 

5.1. Vzporedna ali paralelna projekcija

a)Aksonometrična projekcija Üveč!    

Prikazuje narisani predmet na eni sliki v treh dimenzijah in jo uporabljamo za lažje prikazovanje oblik predmeta.Sem spadajo:

-         Izometrična projekcija Üveč!

-         Dimetrična projekcija Üveč!

 

11. Program: IZOMETRIČNA IN DIMETRIČNA PROJEKCIJA

Številka risbe: R.04.001

Datum: 31.01.04

 

b.) Ortogonalna projekcija

Uporablja se za izdelavo konstrukcijskih načrtov v elektrotehniki, strojništvu in gradbeništvu. To je pravokotna projekcija na več projekcijskih ravninah (3), ki projicira predmet nepopačen v njegovi pravi obliki. Vse mere pa so podane pregledno. Pri tem gledamo predmet v več smereh:

-         od spredaj =NARIS

-         od strani = STRANSKI RIS

-         od zgoraj = TLORIS

Predmet projiciramo na tri med seboj pravokotne ravnine, ki jih vstavimo v vizualno ravnino.

GLAVNA PROJEKCIJSKA PRAVILA!!!

1.     Tloris leži točno pod narisom in oba imata isto dolžino

2.     Naris in stranski ris ležita drug poleg drugega in imata enako višino

3.     Stranski ris in tloris imata enako širino

 

12. Program: SKICIRANJE

Številka risbe: R.04.006

Datum: 03.02.04

 

13. Program: SKICIRANJE

Številka risbe: R.04.007

Datum: 03.02.04

 

14. Program: SKICIRANJE

Številka risbe: R.04.009

Datum:03.02.04

 

6. Označevanje stanja površin

7. Tolerance

8. Vijačne zveze

Vijačne zveze so razstavljive zveze. Osnovni element je vijak, med seboj se ločijo po obliki glave ter navoja.

 

ZAVAROVANJE VIJAKOV PROTI ODVITJU

-         zavarovanje z dvema maticama

-         kronska matica z razcepko

-         podloška z jezikom

-         podloška z nosom

-         vzmetna podloška

-         lončasta varovalo

-         varovalna podloška

-         narezana vzmetna podloška

-         nazobčana vzmetna podloška

-         šestroba samovarovalna matica s PVC vložkom

-         klobučasta matica z vložkom

 

9. Zagozde in mozniki

Zagozde se uporabljajo za zvezo pesta in gred. Vrtilni moment prenašajo s trenjem. (nabiti vmes) Med gred in pesto jih zabijemo. So pravokotnega preseka tipično zanje pa je, da imajo zgornjo stranico nagnjeno. Naklon je odvisen od pogostosti razstavljanja zveze. 1:15 – 1:25 za pogosto razstavljene zveze. 1:30 – 1:50 običajne zveze. 1:100 za nerazstavljive zveze. Ne dovoljujejo aksialnega pomika – levo – desno.

 

Mozniki so prav tako kot zagozde pravokotnega prereza. Nimajo pa nagiba. Uporabljajo se za lepljivo zvezo pesta in sornik , ter prenašajo vrtilni moment s ploščinskim pritiskom na

Med gred in pesto jih vlagamo ali privijačimo in omogočajo premik po pesti na gredi.